O krapkih za v župco



friderik



Ste se kdaj zalotili, da ste se spomnili na stvar, človeka ali dogodek, ko ste pripravljali ali jedli kakšno hrano? vas kakšna hrana posebej opomni na kaj? zdi se mi, da imam jaz kar pri vsaki kakšno zgodbico za povedat. zgodba o polnjeni papriki je prav posebna, ampak dokler je ne bom zopet delala, boste ostali v nevednosti in radovednosti.

Tile krapki me bodo vedno spomnili na nakupe v avstrijskih metro štacunah in da so mi bile tiste restavracije vsaj en od svetlejših minut tistega dne.. Zakaj? Ker sem znala bit na smrt utrujena in tečna od prestavljanja od ene do druge prodajne stalaže. Tiste svetle minute so bile prijazne nogam in tudi želodcu, saj človek običajno sedi, ko je. Vedno, ampak res vedno sem si vzela čisto juho(seveda umetno) in te krapke, ki so mi bili resnično dobri. Enkrat sem jih celo našla na eni polici, jih kupila, prinesla čez mejo in dosti let kasneje ugotovila, da jih je sestra Nikolina v svojih kuharskih knjižicah celo spravila v recept. Tako kot marsikatero reč, zdaj tudi krapke delam sama. Resnično so mi dobri in morda celo zasedajo zgornji del lestvice med jušnimi vložki.
Krapke lahko jem tudi kar tako, same, brez vsega in prav brzdat se moram, da jih do kosila vseh ne spravim prej v promet. Tudi kasneje, če kakšen ostane, ga je za prste obliznit fino pomočit v pekač, v katerem so se pekle perutničke v marinadi iz moje čilijeve omake.

Za krapke, ki jih delam po receptu sestre Nikoline, sem vzela 2,5 dl mleka in ga z 7 dag margarine in ščepom soli zavrela. Z metlico sem vmešala 16 dag moke, odstavila na pult in posamezno primešala 4 jajca. Gladko in precej gosto zmes sem z žličko dajala na pekač s peki papirjem. Če ste bolj aklih sorte, raje vzemite vrečko z zvezdastim nastavkom in imeli boste oh in sploh lepe krapke. Tile, z žličko narejeni so pa ravno tako dobri. Oboji se tudi pečejo enako dolgo….15 minut pri 200 stopinjah C.
Na eni fotki je muškatni orešček na robu lonca. Moja navada je, da v priloge, jušne zakuhe, v vodo za testenine ali kuhan krompir, dodam začimbo ali zel, katera se jedi najbolj poda, ali pa je sestavni del omake…


In zakaj za vraga imam fotko Friderikovega stolpa pri tej objavi? kar tako, na nobeno hrano me ne spominja, razen na vrčke piva.

5 thoughts on “O krapkih za v župco

  1. uuu, siolovka je pršla na obisk. fajn 🙂
    Iz tele mase pride za dva “pleha” kupčkov. Najboljše je, če so manjši, ker se potem v vroči juhi napnejo. Niso pa tako hrustljavi, če jih primerjava s kroglicami, v bistvu so takšni kakor princeske….in zaradi tega se lahko tudi prerežejo in napolnijo s kakšnim namazamom, tudi francosko solato nenazadnje in ja, jaz jih jem kar tako 🙂

    Všeč mi je

  2. Mam en kveščn … a moko zamešaš še v vročo zmes mleka in margarine, čist tko kot za princeske?
    Ma ni res, še enga mam. Kaj si jim razen muškatnega oreščka še dodajala, pa se je fajn obneslo za v juho?
    In ja, seveda bo tole treba probat. Ob čist taprvi priliki.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s