O malici iz pradavnine in zdrobu danes

Poslušam: ko pridem iz službe, največkrat naredim malemu palačinke, šmorn, rad ima mlečni riž, pa gris tudi. potem pa še midva jeva to za večerjo. To je razlagal frizer, ne frizerka, svoji stranki, medtem ko je strigel las po las, jaz pa sem listala po enem starem izvodu motoristične revije. O ti šment, gris pa riž še ljudje kuhajo otrokom? Malo sem se zamislila, ker sem jaz oboje skupaj skuhala menda vsega skupaj petkrat. Meni so se mlečne stvari priskutile verjetno v osnovni šoli, ko smo za malico dobivali mlečni gris, meni se vsaj zdi, petkrat na teden, z dvomilimetrsko strjeno kožico po vrhu. Pa sladko je bilo, da ni za nikamor. O kakavu, tega sem takrat še imela rada, je bilo toliko sledi, kolikor je pusti burja, ko pometa ulice. Ne vem kako je zdaj z malicami po šolah, v našem času sigurno niso veljale počenega groša. Vsak teden sem domov prinesla kakšen kos kruha. Za kure, al pa pujse. Ne spomnim se če sem kakšno stvar sploh imela rada v šoli. Takrat, ko sva z rediteljskim parom zletela s pladnjem po stopnicah, pa se mi je malica zamerila za nazaj in za naprej.


Spustila sem revijo, v kateri sem našla članek blogerskega kolega o potovanju po Tajski. Predlani je bil tam, jaz pa to izvem šele letos. Da je napisal članek, ne da je bil tam. Dan ali dva kasneje sem mimogrede kupila knjigo. Tisto žepno, ki je dokaj poceni, da se kasneje z malo manjšim grehom nabira prah na njej. Precej zajetna je, kar mi včasih ni bilo všeč. Služkinje so eno tako prijetno in za zamislit se branje in spet naletim na gris. Po tem dregljaju se mi ga tudi zahoče. Sicer je trajalo kakšen teden, da sem ga uspela kupit, tako da, zdaj je tu.

Gris sem skuhala v osoljenem in malo sladkanem mleku in vodi(3:1) tako kot pač se gris skuha. Nadevala sem ga v modelčke za puding. Iz vsakršne previdnosti sem te modelčke in zmočila z vodo in dala poleg še kapljico olja. Potem je gris skorajda padel ven, ne vem ali zaradi vode ali kapljice olja.



Poleti sem imela lep namen napravit džem iz višenj. Saj sem ga, ampak ni nastal ne džem, ne marmelada, ampak en hudo dober višnjev preliv. Malo sem se bala, da se ne bo obdržal, ampak je fini. Za čez sladoled in za čez tale gris. Super druper.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s